Itak se mi preveč dogaja da si se ustaula za trenutek, napisala svoje milsli u blog in se utopila u pesmi ki pravi:''I am colorblind Coffee black and egg white Pull me out from inside''.
preveč so mi ušeč pesmi, ki so zakomplicirane. ''I am folded and unfolded and unfolding''
Spet so se začel dnevi/tedni, ki minevajo hitr. Po eni strani super, bo usaj useh muk šole čimprei konc, ampak učasih bi blo pa lepo če bi se lahk ustaul u trenutku in ne bežal pred časom.
''leta so pršla in skoz smo neki bizi skoz se nekam mudi skoz telefon ti zvoni''
itak bo use preveč hit minil, se bi nej sekirala ? ;D a misliš da se bomo našl u prihodnosti?
Učasih si mislim, da kr gre vlk stvari tk hit mim, da nimam časa dobr premislat usega, me bi mogl bit strah, da bom nardila napako ker ne bom premisla? ne vem. ker nism zihr kaj mi bo prnesla vila prihodnosti, itak se ne bi smela s tem zei obremenjevat, sam kaj ko gre res tk hit,da bo kmal use pred mano in pol že za mano spet.

Pa sm le našla čas da sm neki zvlekla skup, spet kolobocije moje glave, ko se grejo moje celice retoriko, ene so za ene proti in potem leti iz mene tk k se bere. Sj bi še pisala, ker mi je ušeč, sam nekak potem zgubi use svojo zgodbo, to morm izbolšat ;D
bistvo tega posta: možganom neznano ;D