''I dreamed I was missing, you were so scared
But no one would listen, 'cause no one else cared
After my dreaming, I woke with this fear
What am I leaving when I'm done here?''

Bi me pogrešal, če bi izginla iz vseh trenutkov, ki smo jih prežvel skupi, bi vam blo useen?Mogoče bi se komu zdel super, vem pa, da lahko 100% rečem, da so tu osebe, ki bi pogrešale, mene in nas! In če bi, bi ostal kak spomin, al samo besede, in stvari, ki bi vam delale slabo vest, in potem bi si želel, da ne bi bla zadna stvar, ki bi mi jo rekl: adijo, no sj se vidmo, or smth. Kaj če je ta trenutek najin zadnji skupaj, in se potem nikoli več ne vidimo, in gremo usak na svojo pot, in nikoli več ne bo kot je bilo.
Lepo bi bilo, če potem ne bi žaloval za temi trenutki, in iz usega potegnal samo lepe stvari in pustil slabe v kotu. Ker pred nami je še prihodnost, in treba se je obadat z njo, ne pa ozirat nazaj, res pa je da poberemo velik naukov iz preteklosti in se začnemo izboljševat.

''When my time comes, forget the wrong that I've done
Help me leave behind some reasons to be missed
Don't resent me, and when you're feeling empty
Keep me in your memory, leave out all the rest''

Itak ne mormo žvet skos v tem trenutku, se spreminjamo in to mi je ušeč, sj je res, da so učasih spremembe negatiune, ampak spet je potem trenutek ko se use obrne na pozitiuno.

P.S. ne pišem tega ker bi se poslauljala in grem zei u kuhno nardit samomor ;D ampak, ker se zavedam da obstajamo zdaj! in da čez neki časa več ne bomo, in vse kar bo obstajal za nami so spomini, in nej bojo dobri!